Povračilo stroškov za prehrano med delom

ZDR-1 določa, da ima delavec pravico do povračila stroškov za prehrano med delom. Višino povračila mora določati kolektivna pogodba oziroma če ta ne obstoji ali tega ne bi urejala, se to določi s podzakonskim aktom. Kakšen znesek povračila prehrane med delom pripada delavcu (kakšna je njegova delovno pravna pravica) mora torej delodajalec ugotoviti na podlagi delovno pravnih pravil, ki ga zavezujejo. Ko je ta pravica jasna, pa je potrebno preveriti še njeno dohodninsko obravnavo in obravnavo z vidika prispevkov za socialno varnost.

Povračilo prehrane med delom za namen dohodninske obravnave sodi med dohodke iz zaposlitve, ožje gledano med dohodke iz delovnega razmerja. To določa tretja točka 1. odstavka 37. člena ZDoh-2. To pomeni, da v osnovi za povračilo prehrane med delom veljajo pravila dohodnine, ki urejajo obdavčitev dohodkov iz delovnega razmerja. Vendar pa je v primeru povračila prehrane med delom potrebno upoštevati tudi pravilo tretje točke 1. odstavka 44. člena ZDoh-2, ki določa, da se to povračilo ne všteva v delavčevo davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če se izplača v višini in pod pogoji, ki jih določi vlada. To pa pomeni, da je za pravilno dohodninsko obravnavo povračila potrebno upoštevati tudi davčno Uredbo. Ta v 2. členu določa, da se povračilo stroškov za prehrano med delom ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, za vsak dan, ko je delojemalec na delu prisoten štiri ure ali več, in sicer od vključno septembra 2022 dalje do višine 7,96 EUR (prej 6,12 EUR). V nadaljevanju je določeno tudi, da se ta znesek lahko poveča za, od vključno septembra 2022 dalje, 0,99 EUR (prej 0,76 EUR) za vsako dopolnjeno uro dela po osmih urah prisotnosti na delu, pod dodatnim pogojem, da je bil ta dan delavec na delu prisoten vsaj 10 ur. Če je delavec na določen dan delal 11 ur lahko, od vključno septembra 2022…