Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite TUKAJ.
Kako je z odpravnino, če ima delavec pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za določen čas enega meseca in mu po tem obdobju pogodbe ne podaljšamo in ga odjavimo iz delovnega razmerja?
Delavec, ki mu preneha PoZap za določen čas ima pravico do odpravnine po 79. členu ZDR-1.
Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem DR.
V primeru prenehanja PoZap, ki je bila sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove.
Delavka je podala ustno željo o prenehanju delovnega razmerja. Kakšen je pravilen postopek? Zaposlena je bila za nedoločen čas, vsega skupaj 3 leta - najprej 1,5 leta za določen čas, nato pa še 1,5 leta za nedoločen.
Delavka ima dve možnosti:
a. Delavka lahko sama poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Razloga ji ni treba pojasniti. Upoštevati je treba odpovedni rok določen v pogodbi o zaposlitvi ali v ZDR-1, odvisno, od tega, kateri je za delavko ugodnejši. Lahko pa se pisno dogovorite tudi o skrajšanju odpovednega roka.
b. Delavka in delodajalec skleneta dogovor o sporazumnem prenehanju DR, v katerem dogovorita vse podrobnosti prenehanje PoZap, to je od odpovednega roka, eventualne odpravnine, koriščenja dopusta, plačila regresa, primopredaji …
S.p. bi želel odpustiti zaposlenega iz razloga nesposobnosti. Kako izpelje postopek?
Postopek zaradi odpovedi PoZap iz razloga nesposobnosti je lahko izveden različno glede na določila KP za dejavnost, ki velja za delodajalca ali glede na določila internih aktov delodajalca.
Na vsak način mora biti nesposobnost objektivno ugotovljena, kar pomeni, da je treba delavca na določen način in v določenem obdobju spremljati in oceniti, na podlagi te ocene, iz katere mora seveda izhajati nesposobnost delavca, pa je treba izvesti postopek zaradi odpovedi PoZap iz razloga nesposobnosti.
Če KP dejavnosti za delodajalca ne velja in delodajalec nima sprejetega internega akta, ki bi urejal ocenjevanje delavcev za potrebe izvedbe tega postopka, je smotrno, da delodajalec sprejme takšen akt, ali vsaj navodilo, iz katerega bo izhajalo, kako se delavce ocenjuje. Postopek mora biti objektiven in za vse delavce enak.
Delavcu je treba nato vročiti vabilo na zagovor in mu omogočiti zagovor, na tem zagovoru se lahko opredeli do očitanega, po tem se pripravi in delavcu vroči pisna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Paziti je treba, da iz odpovedi izhaja nesposobnost in ne krivda delavca.
Zaposleni v javnem sektorju je v mesecu januarju 2017 dobil izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi hujših kršitev pogodb in drugih obveznosti.
V kakšni višini mu pripada odpravnina (če mu sploh pripada) in kdaj mora biti izplačana?
V primeru, da gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, mu odpravnina ne pripada.
Po vročitvi odpovedi o pogodbi o zaposlitvi je delavec pričel z bolniškim staležem. Po mesecu dni smo prejeli…