Danes je 19.7.2024

Input:

Interventni ukrepi, ki jih prinaša t.i. mega zakon ZIUZEOP na področju delovnih razmerij

21.4.2020, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 28 minut

Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.

Zanima me, ali krizni dodatek pripada tudi delavcu, ki je v odpovednem roku (že pred pričetkom epidemije je sodelavka podala odpoved delovnega razmerja, vendar je delala in predajala delo tudi v času trajanja epidemije)?

Direktor se je odločil, da bo krizni dodatek izplačal vsem zaposlenim, tudi tistim, ki imajo plačo večjo od trikratnika minimalne plače? Predvidevam, da je tem zaposlenim ne pripada neobdavčen znesek, ampak ga je potrebno obdavčiti in plačati prispevke. 

ZIUZEOP pravico delavcev, ki delajo, do kriznega dodatka ureja v drugem odstavku 33. člena. Ta določa, da so delodajalci, za katere velja delna oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačati krizni dodatek v višini 200 EUR, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Predstavljena določba ne določa izjeme za delavce v odpovednem roku. Tudi v času odpovednega roka so delavci v delovnem razmerju in če v njem opravljajo delo v mesecu marcu, aprilu ali maju, so upravičeni do izplačila (sorazmernega dela) kriznega dodatka.

Nadalje predstavljena določba izrecno določa, da je do kriznega dodatka ob izpolnjevanju ostalih pogojev upravičen le delavec, čigar zadnja mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače. Če je zadnja izplačana plača delavca presegala trikratnik minimalne plače, delavec do kriznega dodatka ni upravičen. Delodajalec mu kriznega dodatka tako niti ne more izplačati. Četudi bi se delodajalec odločil za izplačilo 200 EUR vsem zaposlenim, ki delajo, tudi tistim, katerih zadnja izplačana plača presega trikratnik minimalne plače, to ne bi bil krizni dodatek. Šlo bi za drug prejemek iz delovnega razmerja, odvisno od tega, kako bi ga definiral delodajalec, zagotovo pa pri izplačilu 200 EUR takim delavcem delodajalec ne bi mogel biti oproščen plačila davkov in prispevkov. Oprostitev namreč velja le za pravi krizni dodatek, kot ga ureja drugi odstavek 33. člena ZIUZEOP.

Zaposlene imamo na čakanju na delo doma od 14. 4. 2020 - 24. 4. 2020, za katere že imamo podpisane napotitve. Ta teden bi po pošti poslali nove napotitve, ki bi pomenile nadaljevanje čakanja na delo od 25. 4. 2020 - 31. 5. 2020. Delavce bi potem pozvali na delo za 5 delovnih dni od 4. 5. - 8. 5. 2020, potem bi bili spet doma na čakanju npr. en teden oz. po potrebi in nato pa bi potem spet delali in s tem zaključili čakanje.

Ali prav razumemo, da nadomestilo 80 % tudi za čas, ko bi delali od 4. 5. - 8. 5. 2020 pokrije država, mi pa plačamo ostalih 20 % razlike do delavčeve polne plače + prevoz + prehrana?

V tem primeru ne bi imeli podpisanih napotitev s strani zaposlenih, ali bi to zadostovalo za prijavo na ZRSZ. 

Glede na mnenje ZRSZ po 2. odstavku 24. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo lahko od delavca zahtevate, da se vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Kot je iz stališča ZRSZ mogoče razbrati je delodajalec upravičen do povračila nadomestila plače tudi za ta čas, torej za največ sedem zaporednih dni, ko delavca pokličete nazaj na delo (v tem času sicer delavec prejema plačo in ne nadomestila). O tem morate predhodno obvestiti Zavod. Delavec ima v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu.

Šteje se, da se čakanje "ne prekine", če pride delavec na zahtevo delodajalca na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Čakanje na delo se prekine, če se na zahtevo delodajalca vrne na delo za več kot sedem zaporednih dni v tekočem mesecu ali ga delodajalec pozove na delo drugič v tekočem mesecu. Ob ponovni napotitvi delavca na čakanje boste morali oddati novo vlogo.

Menimo, da bi to zadostovalo, saj delavec ne bi delal več kot 7 zaporednih dni v tekočem mesecu.

Naše podjetje dela normalno. Nekateri zaposleni ostajajo doma zaradi varovanja otrok. Tem osebam smo za mesec marec izplačali nadomestilo po ZDR 137 / 6 (50 % nadomestilo). Ali je to OK? Če ne, kje je zapisana pravna podlaga za drugačen % nadomestila.

Kadar delavci dela ne morejo opravljati zaradi višje sile (med drugim tudi kot posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol, kar je očitno primer v konkretni zadevi, kot gre razbrati iz postavljenega vprašanja) trenutno velja, da imajo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (kot je določeno v 138. členu ZDR-1), pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v RS. Tako je namreč določeno s 26. členom ZIUZEOP, navedena določba pa se uporablja od 13. 3. 2020 dalje.

Navedeno pomeni, da bi morali tem delavcem sedaj za nazaj poračunati nadomestilo plače na način, da so od 13. 3. 2020 dalje upravičeni do nadomestila plače v skladu z zgornjo določbo – torej 80 % osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1 (to praviloma pomeni povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti).

Samozaposleni z zaposlenimi delavci, dejavnost