Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI: ECLI:SI:VDSS:2026:PDP.84.2026
Evidenčna številka: VDS00092341
Datum odločbe: 18.03.2026
Opravilna številka II.stopnje:
Področje: DELOVNO PRAVO, JAVNI ZAVODI
Institut: praznik - plačilo razlike v plači - delo ob nedeljah, praznikih in ponoči - dodatek za nadurno delo - zastaranje terjatve iz delovnega razmerja - vmesna sodba - neenakomerna razporeditev delovnega časa - ruski turnus - kolektivna pogodba dejavnosti - obvezna razlaga - referenčno obdobje - razlaga kolektivne pogodbe
GorJedro
Z vmesno sodbo (315. člen ZPP) je sodišče odločilo o temelju tožbenega zahtevka in presodilo, da obstaja pravna podlaga tako za nadomestilo/odmeno za manjkajoče ure praznovanja po 32.b členu KPZSV kot tudi za dodatek za nadurno delo.
Bistvena značilnost neenakomerne razporeditve delovnega časa je ta, da delovna obveznost po posameznih tednih ni enaka, temveč se lahko v določenih tednih opravi več ur, v drugih pa manj, pri čemer se delovni čas izravnava v referenčnem obdobju.
Drugi odstavek 32.b člena KPZSV določa, da mora biti delavcu, ki dela v neenakomerno razporejenem delovnem času, zagotovljeno plačilo nadomestila plače za najmanj toliko ur praznikov, kot izhaja iz letnega koledarja delovne obveznosti pri enakomerni razporeditvi delovnega časa. Obvezni razlagi te določbe, ki ju je sprejel odbor za razlago kolektivne pogodbe, po pravilnem stališču sodišča prve stopnje ne ustvarjata nove pravice, temveč zgolj pojasnjujeta že obstoječo normo in njen namen. obvezna razlaga kolektivne pogodbe predstavlja avtentično razlago pogodbenih strank kolektivne pogodbe in je zavezujoča za vse uporabnike kolektivne pogodbe. Razlaga ne učinkuje kot nova pravna norma, temveč pojasnjuje vsebino pravice, ki povsem nazorno izhaja že iz besedila 32.b člena KPZSV. Poznejši Aneks h kolektivni pogodbi (Ur. l. RS št. 36/2025) ni uvedel nove pravice, temveč je zgolj natančneje uredil način njenega izvrševanja (sankcija v primeru kršitve). Nezagotovitev (zadostnega) obsega pravice do praznovanja oziroma plačila za manjkajoče ure praznovanja namreč že po svoji naravi pomeni poseg v pravico delavca, katerega posledica je obveznost delodajalca, da delavcu zagotovi ustrezno denarno odmeno zaradi kršitve te pravice. Takšno obveznost bi torej delodajalec imel tudi v primeru, če aneks v vsebini, kot je določena, ne bi bil sprejet.
GorIzrek
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana vmesna sodba sodišča prve stopnje.
GorObrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je podana pravna podlaga, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati vtoževano nadomestilo plače za manjkajoče ure praznovanja in dodatek za nadurno delo. Odločitev o višini tožbenega zahtevka in o stroških postopka je pridržalo za končno odločbo.
2. Tožena stranka vlaga pritožbo zoper vmesno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da obvezna razlaga 32.b člena Kolektivne pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (KPZSV) ne ustvarja novega pravila. Tožena stranka vztraja, da je obvezna razlaga (sprejeti sta bili dve) v praksi uvedla nov način določanja pravice do nadomestila/odmene za praznik, ki pred tem ni bil jasno določen niti se v praksi ni izvajal. Obvezna razlaga z dne 9. 1. 2024 je pojasnila, da delavcu pripada nadomestilo na letni ravni po drugem odstavku 32.b člena KPZSV tudi, če je na praznik delal in prejel plačo ter dodatek za delo na praznik, kar po mnenju tožene stranke predstavlja nedopustno širitev prvotnega dogovora pogodbenih strank KP. Sodišče je napačno sprejelo stališče, da obvezna razlaga zavezuje…
