Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI: ECLI:SI:VDSS:2023:PDP.654.2022
Evidenčna številka: VDS00066516
Datum odločbe: 07.03.2023
Opravilna številka II.stopnje:
Področje: DELOVNO PRAVO, JAVNI USLUŽBENCI, PRAVO EVROPSKE UNIJE
Institut: odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - Direktiva 2003/88/ES
GorJedro
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženi stranki ni mogoče očitati, da je tožniku kršila pravico do odmora, saj je imel tožnik ves čas možnost koristiti odmor.
GorIzrek
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
GorObrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika, da se odločbi tožene stranke z dne 5. 4. 2019 in z dne 26. 6. 2019 razveljavita oziroma odpravita in da se toženi stranki naloži, da tožniku iz naslova nadomestila za neizkoriščen čas odmora v času od 1. 7. 2014 do vključno 31. 12. 2018 obračuna nadomestilo v bruto znesku 2.603,79 EUR in tožniku plača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhaja iz izreka sodbe (I. točka izreka). Sklenilo je, da je tožnik dolžan v roku 15 dni od vročitve pisnega odpravka sodbe toženi stranki plačati stroške postopka v znesku 1.460,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).
2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno zmotna in je za tožnika tudi moralno nesprejemljiva, saj je sodišče prve stopnje v bistvu na tožnika kot delavca prevalilo odgovornost, da bi moral sam poskrbeti za zamenjavo za čas koriščenja odmora med delovnim časom. ZDR-1 določa, da je delodajalec dolžan zagotavljati odmor med delovnim časom, ki traja 30 minut oziroma v primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa sorazmerno v dolžini dnevnega delovnega časa, v tožnikovem primeru torej 45 minut. Sodišče je zmotno zaključilo, da lahko dežurni policist odredi patrulji, da ga zamenja za čas koriščenja odmora, saj je navedeno v nasprotju z vsebino izpovedb priče A. A. in tožnika. Sodišče se tudi ni opredelilo do navedb tožnika, da bistvo odmora med delovnim časom ni le v prehranjevanju, temveč je bistvo odmora, da si delavec odpočije oziroma se sprosti in obnovi psihofizične sposobnosti za delo. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje tudi glede vprašanja, ali je tožnik odmor lahko koristil, vsaj vsi izvedeni dokazi potrjujejo, da tožnik za konkretne delovne dneve, ki jih je natančno po dnevih opredelil v tabelarnem prikazu ni imel zagotovljenega koriščenja odmora med delovnim časom, saj je delo opravljal sam in ga nihče izmed obeh policistov iz edine…
