Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI: ECLI:SI:VDSS:2014:PDP.197.2014
Evidenčna številka: VDS0012543
Datum odločbe: 22.05.2014
Opravilna številka II.stopnje:
Področje: DELOVNO PRAVO
Institut: plača - regres za letni dopust - obveznost plačila - plačilo za delo - povračila stroškov v zvezi z delom - prehrana - pobotni ugovor - pobot - pogodba o izobraževanju
GorJedro
Ker tožniku v spornem obdobju plača ni bila izplačana, tožnik pa je v tem obdobju delal, je tožnikov tožbeni na izplačilo neizplačane plače utemeljen.
Tožnik se je izobraževal na stroške tožene stranke (tožena stranka je zanj plačala šolnino in potne stroške vožnje na izobraževanja), vendar dogovora med strankama o vrnitvi stroškov izobraževanja v primeru, če bi prišlo do predčasne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožnika oziroma do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani tožnika, ni bilo. Zato okoliščina, da je tožena stranka za tožnika plačala šolnino in stroške voženj na izobraževanje, ni odločilna, saj plačilo teh stroškov samo po sebi ne daje podlage za utemeljenost pobotnega ugovora tožene stranke (torej za obstoj terjatve tožene stranke do tožnika iz naslova povračila stroškov izobraževanja in stroškov voženj na to izobraževanje).
Delavci tožene stranke so najemnino, ki jo je zanje plačala tožena stranka, oddelali v podjetju, za kar niso dobili plačila. Tudi sicer drugi odstavek 136. člena ZDR izrecno določa, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati z obveznostjo plačila. Tožena stranka v postopku ni niti zatrjevala, da bi tožnik podal kakršnokoli soglasje k temu, da mu neto pripadajočih zneskov regresa ni bila dolžna izplačati zaradi poplačane najemnine. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na izplačilo vtoževanih zneskov regresa upravičen.
GorIzrek
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
GorObrazložitev
Sodišče prve stopnje je v I/1 točki izreka ugotovilo obstoj terjatve tožnika v skupnem znesku 1.847,86 EUR. V točki I/2 je ugotovilo, da ne obstoji terjatev tožene stranke v višini 1.847,86 EUR. V točki I/3.a je naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku izplačati neto plačo za september 2010 v znesku 536,56 EUR in prehrano v znesku 76,50 EUR vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 10. 2010 dalje do plačila, v roku 15 dni. V točki…
