Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI: ECLI:SI:VDSS:2015:PDP.1458.2014
Evidenčna številka: VDS0014107
Datum odločbe: 22.04.2015
Opravilna številka II.stopnje:
Področje: DELOVNO PRAVO, JAVNI USLUŽBENCI
Institut: dodatek za izmensko delo - dodatek za delo ponoči - vojak - sodno varstvo - čisti denarni zahtevek - ruski turnus
GorJedro
Tožnik je delal v t. i.
>>ruskem turnusu<< (delo je opravljal 12 ur, nato je 24 ur počival, sledilo je 12 urno delo ponoči, zatem pa 48 urni počitek). Takšno delo pa se na podlagi četrtega odstavka 97.b člena ZObr šteje za delo v izmenah.
Tožnik dela v t. i. „ruskem turnusu“ ni opravljal samovoljno, zato je iz tega naslova upravičen do dodatka za izmensko delo, četudi takšno delo ni odrejeno z ukazom načelnika GŠSV.
GorIzrek
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.
II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
GorObrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku za čas od julija 2010 do septembra 2011 obračunati in plačati dodatek za izmensko delo v višini 7 % urne postavke osnovne plače tožnika za vsako uro opravljenega dela v manj ugodnem delovnem času in razliko med izplačanim dodatkom za nočno delo in dodatkom za nočno delo za 8 ur, v skupnem znesku 534,97 EUR bruto, mu od te osnove odvesti predpisane davke in prispevke, ter izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi v višini in z zapadlostjo razvidno iz izreka, kar pa je zahteval tožnik več, to je za 23,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pa zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna v 8 dneh od vročitve sodbe tožniku povrniti stroške postopka v znesku 112,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in da sama krije svoje stroške postopka (II. in III. točka izreka).
2. Zoper navedeno sodbo v ugodilnem delu vlaga tožena stranka pravočasno pritožbo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in tožbo zavrže oziroma tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico. Navaja, da se je sodišče prve stopnje postavilo na stališče, da je predmet spora denarni zahtevek v zvezi s katerim predhodni postopek varstva delavčevih pravic pri delodajalcu ni potreben in je tako dopustno neposredno sodno varstvo, tudi v primeru, če se je delavec pred vložitvijo tožbe poslužil varstva pravic pri delodajalcu, saj ta okoliščina ne spremeni narave vtoževane terjatve. Tožena stranka je prepričana, da mora v primeru, v katerem se je tožnik odločil za notranjo pot pred…
