Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI: ECLI:SI:VDSS:2014:PDP.867.2014
Evidenčna številka: VDS0012745
Datum odločbe: 18.09.2014
Opravilna številka II.stopnje:
Področje: DELOVNO PRAVO, JAVNI USLUŽBENCI
Institut: dodatek za izmensko delo - javni uslužbenci - dodatek za delo ponoči - „ruski turnus“ - neenakomerno razporejen delovni čas - nočno delo
GorJedro
Tožnik (vojak) je delal v t.i. „ruskem turnusu“ oziroma izmeni (delo je opravljal 12 ur, nato počival 24 ur, nato delal ponoči 12 ur, temu pa je sledil 48 urni počitek). Ruski turnus po svoji naravi pomeni neenakomerno razporeditev delovnega časa v smislu določbe 147. člena ZDR, saj pri enakomerni razporeditvi delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu. Pri ruskem turnusu namreč delodajalec na daljše časovno obdobje (nekaj tednov) ne more zagotoviti, da bi delavec lahko vsak teden delal najmanj 4 dni v tednu, ker zaradi izmen in 48 urnega počitka delavec nujno pride do situacije, da dela le tri dni v tednu. Tožnik bi bil torej upravičen do dodatka za delo v neenakomernem delovnem času, če ne bi določba četrtega odstavka 97.b člena ZObr izrecno določala, da se delo v ruskem turnusu šteje za izmensko delo. Zato tožniku za opravljanje izmenskega dela pripada dodatek v višini 7 %.
Kot nočno delo se po določbi prvega odstavka 149. člena ZDR šteje delo v času med 23. in šesto uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in sedmo uro naslednjega dne. Ker je bilo ugotovljeno, da je bila z razporedom določena nočna izmena, je tožnik upravičen do plačila še ene vtoževane ure, torej do 6. ure zjutraj, saj mu je tožena stranka neutemeljeno, brez upoštevanja drugega stavka prvega odstavka 149. člena ZDR, priznavala dodatek za nočno delo v višini 30 % le v smislu določbe prvega stavka prvega odstavka 149. člena ZDR; torej za 7 ur, in ne za osem ur.
GorIzrek
Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje.
Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
GorObrazložitev
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati dodatek za izmensko delo in dodatek za delo ponoči za čas od februarja 2009 do avgusta 2012 v skupnem znesku 2.219,92 EUR bruto, od tega zneska odvesti davke in prispevke in nato tožniku izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posamične obračunane mesečne bruto osnove, od zamude do plačila, kot to izhaja iz izreka sodbe, v roku 8 dni (točka I izreka). Višji tožbeni zahtevek (v višini 848,82 EUR s pp in za plačilo zakonskih zamudnih obresti od prisojenih neto zneskov za mesece od februarja 2009 do novembra 2010 od 6. dne v mesecu za pretekli mesec, do 28. 1. 2011) je zavrnilo (točka II izreka). Sklenilo je, da se postopek ustavi v delu zahtevka glede dodatka za („turnusno“) izmensko delo v višini 10 % dodatka k osnovni plači s pp od decembra 2010 dalje, za plačilo dodatka za izmensko delo in dodatka za delo ponoči v skupni višini 140,83 EUR s pp po primarnem tožbenem zahtevku, in glede dodatka za delo v neenakomernem…
