Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI: ECLI:SI:VDSS:2022:PDP.200.2022
Evidenčna številka: VDS00057599
Datum odločbe: 05.05.2022
Opravilna številka II.stopnje:
Področje: DELOVNO PRAVO, JAVNI USLUŽBENCI, PRAVO EVROPSKE UNIJE
Institut: denarno nadomestilo - odmor med delovnim časom - Direktiva 2003/88/ES - izmensko delo
GorJedro
V spornem obdobju je bila narava dela neformalnega dežurnega na tajni dislocirani lokaciji takšna, da predvsem zaradi spremljanja monitorjev ni imel možnosti, da bi koristil odmor med delovnim časom niti v več krajših premorih, ki bi omogočili zagotovitev osnovnega namena odmora med delovnim časom, torej povrnitev delavčevih psihofizičnih sposobnosti. Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da so si neformalni dežurni lahko privoščili največ pet minut odsotnosti z delovnega mesta, ta odsotnost pa je tudi po stališču vrhovnega sodišča (VIII Ips 54/2021 z dne 1. 2. 2022) prekratka, saj ne omogoča zagotovitve osnovnega namena odmora med delovnim časom.
GorIzrek
I. Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.
II. Stranki sami krijeta vsake svoje pritožbene in revizijske stroške.
GorObrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnici v roku 8 dni obračunati znesek v skupni višini 2.310,50 EUR bruto za obdobje od avgusta 2014 do vključno septembra 2017 v mesečnih zneskih, ki izhajajo iz točke I izreka, od navedenih zneskov plačati prispevke in davke ter plačati vsakokratni mesečni znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki za obdobje od aprila 2014 do julija 2016 tečejo od 22. 8. 2016 dalje do plačila, za obdobje od avgusta 2016 do septembra 2018 pa od posameznih mesečnih zneskov od vsakega 6. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila (točka I izreka). Zavrnilo je višji tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od vsakega 6. dne v mesecu za pretekli mesec do 21. 8. 2016 za obdobje od aprila do julija 2016 (točka II izreka) in odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 767,72 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zamude dalje do plačila, svoje stroške postopka pa krije sama (točka III izreka). Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni tožnici povrniti še stroške postopka v višini 140,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zamude dalje do plačila.
2. Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo izključno na izpovedi prič A. A., B. B. in C. C., ki so tožničini sodelavci in so vložili vsebinsko enake tožbe, zato so zainteresirani za izid postopka. Ni pa pojasnilo, zakaj ni verjelo izpovedi priče D. D., ki je bil tožničin nadrejeni. Sodišče prve stopnje ni korektno povzelo vseh izvedenih dokazov in svojih zaključkov ni napravilo na podlagi logične ocene vseh relevantnih dejstev. Skladno z 8. členom…
