Danes je 3.12.2020

Input:

Ukrepi delodajalcev za omilitev negativnih posledic bolezni COVID-19

7.4.2020, , Vir: Verlag Dashöfer

10.18 Ukrepi delodajalcev za omilitev negativnih posledic bolezni COVID-19

Strokovni kolektiv odvetniške pisarne Bohl d.o.o.

Številni delodajalci se ob pojavu novega koronavirusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19, srečujejo z mnogimi (novimi) vprašanji in dilemami, kako ravnati oz. kako ohraniti čim bolj mirno delovno okolje in zagotoviti kar se da nemoten tek delovnega procesa, kljub temu da pojav nove bolezni na vseh področjih, tudi v delovnih razmerjih, povzroča najmanj negotovost in zmedo, vse več delodajalcev pa že pomembno občuti posledice epidemije bolezni COVID-19 na njihovo poslovanje.

Predmetni prispevek naj delodajalcem služi kot vodilo pri sprejemanju ukrepov v zvezi z razporejanjem delavcev in načrtovanjem njihovih morebitnih odsotnosti z delovnega mesta, do katerih bi potencialno prišlo zaradi posledic širjenja bolezni COVID-19. Prispevek se primarno osredotoča na institute Zakona o delovnih razmerjih,1 ki se jih lahko delavec in delodajalec poslužita v danih razmerah, vključno z navedbo nadomestila plače, ki v posameznem primeru pripada delavcu.

1. Enostranska odreditev dela na domu zaradi izjemnih okoliščin (169. člen ZDR-1)

Obveznost opravljanja drugega dela zaradi izjemnih okoliščin predvideva 169. člen ZDR-1, v katerem je določeno, da se lahko v primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, vrsta ali/in kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine. Navedeni institut je ob pojavu bolezni COVID-19, ki predstavlja izjemno okoliščino, zaradi katere je ogroženo življenje in zdravje ljudi kot tudi premoženje delodajalca, v praksi trenutno precej aktualen.

Za uporabo navedenega instituta, ki delodajalcu omogoča poenostavljeno in enostransko (tj. brez soglasja delavca) odrejanje opravljanja dela na drugem kraju (npr. delo od doma), morata biti izpolnjena naslednja pogoja:

  • - naravna ali druga nesreča oziroma izjemne okoliščine in
  • - ogroženost življenja in zdravja ljudi ali premoženja delodajalca.

Dodatno v zvezi z odrejanjem dela na domu (ali na drugem kraju) v skladu s 169. členom ZDR-1 opozarjamo, da je takšna sprememba nujno zgolj začasna, in sicer le dokler trajajo take okoliščine. V času izjemnih okoliščin veljajo nekatere »blažje« obveznosti za delodajalce pri enostranskem odrejanju dela na domu. V biti gre namreč, če je zaradi izjemnih okoliščin odrejeno delo na domu, za enak rezultat kot pri siceršnjem splošnem institutu opravljanja dela na domu, ki ga ureja ZDR-1, a ni pogojen z obstojem izjemnih okoliščin.

Glede na navedeno torej ostaja obveznost delodajalca, da delavcem zagotavlja varne in zdrave razmere za delo, ne glede na delo in kraj, kjer delavec delo opravlja. Ravno tako se lahko opravljanje dela na domu odredi zgolj na primernih delovnih mestih. Delavci morajo biti seznanjeni s pravili, ki bodo v času veljavnosti odredbe zanje veljala glede:

  • - delovnega časa (delavec, ki dela na domu, mora voditi dnevno evidenco delovnega časa oz. delodajalec in delavec se dogovorita, da bo delavec sporočal podatke o številu opravljenih ur v dnevu le, če bodo te drugačne od 8 ur za zaposlene za polni delovni čas),
  • - zagotovitve delovnih sredstev (o tem, katera delovna sredstva delavcem zagotavlja delodajalec in katera zagotavlja delavec sam, pri čemer mora biti določeno tudi nadomestilo za uporabo lastnih sredstev delavca),
  • - varovanja poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih podatkov (pri tem je treba biti pozoren predvsem glede omogočanja varne povezave v omrežje oz. dostopa do informacijskega sistema delodajalca (!)),
  • - varnosti in zdravja pri delu (pri pisarniških delih oz. pri delu z računalnikom ni pričakovati, da bi v kratkem času, kolikor bi trajale izjemne okoliščine, prišlo do škodljivih posledic za zdravje delavca, zato opustitev ocene tveganja in ogleda delovnega mesta za delodajalce v tem primeru ne bo imela posledic, priporočeno pa je, da delodajalec delavcem izda ustrezna navodila, ki vključujejo tudi napotke glede varnega in zdravega dela od doma).

Zelo pomembna je tudi obveznost delodajalca, da o odreditvi dela na domu v primeru izrednih okoliščin, takoj, ko je to mogoče, o opravljanju dela na domu obvesti Inšpektorat RS za delo. Obseg obveščanja v zakonu sicer ni predviden, je pa smiselno Inšpektorat RS za delo obvestiti o tem, kdo delo opravlja, kakšno delo se opravlja, kje se opravlja in koliko časa je opravljanje dela predvideno. Izpostavljamo, da je obveščanje Inšpektorata RS za delo omogočeno tudi preko elektronske pošte, in sicer na naslov gp-irsd@gov.si.

Delavcem se delo na domu zaradi izjemnih okoliščin po 169. členu ZDR-1 odredi s pisno odredbo o začasno spremenjenem kraju opravljanja dela zaradi izjemnih okoliščin, v katero je priporočljivo vključiti: (i) navedbo okoliščin, ki utemeljujejo drugačno odreditev dela, (ii) opredelitev dela na domu, (iii) obseg dela, (iv) (vsaj predviden) čas učinkovanja odredbe, (v) način spremljanja oz. poročanja o opravljenem delu, (vi) delovni čas in poročanje delavca o evidenci delovnega časa, (vii) določilo glede zagotovitve delovnih sredstev (katera delovna sredstva delavcem zagotavlja delodajalec in katera zagotavlja delavec sam, pri čemer mora biti določeno tudi nadomestilo za uporabo lastnih sredstev delavca), (viii) plačilo, ki ga bo delavec prejemal, (ix) dosegljivost delavca (kdaj in na kakšen način), (xi) način sporočanja podatkov, ki so pomembni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi, ter (xi) omogočanje varne povezave v omrežje delodajalca.

Poleg tega delodajalcem svetujemo, naj pisni odredbi priložijo tudi navodila za varno in učinkovito opravljanje dela na domu.

Nadalje pojasnjujemo, da je delavec v primeru odreditve dela na domu zaradi izjemnih okoliščin v skladu s 169. členom ZDR-1 načeloma upravičen do enakega plačila za delo, kot bi ga prejel, če bi delo opravljal na običajnem delovnem mestu. Ravno tako gre delavcu tudi povračilo stroškov prehrane, ne pripada pa mu povračilo stroškov prevoza (saj le-ti v primeru dela od doma ne nastanejo). Končno opozarjamo še na nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev. Če bo delovna sredstva, kot so elektrika, računalnik, mobilni telefon, miza, stol in podobno, zagotavljal delavec, mu mora delodajalec zato plačati nadomestilo, glede višine katerega menimo, da je primerno nadomestilo 0,50 EUR za vsak dan, ko v polnem delovnem času delavec opravlja delo na domu skladno z izdano odredbo.

2. Začasna nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (138. člen ZDR-1 + interventni zakon)

Če delodajalec začasno, vendar najdlje za čas šestih mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more zagotavljati dela delavcem, lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma, kar je določeno v prvem odstavku 138. člena ZDR-1. Pisna napotitev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Uporaba instituta čakanja na delo doma v skladu s 138.