Danes je 25.8.2019
Input:

Regres za letni dopust

6.5.2019, , Vir: Verlag Dashöfer

5.4.1.2.2 Regres za letni dopust

Irena Kamenščak, univ. dipl. prav.

Pravica do regresa za letni dopust je vezana na pravico do letnega dopusta. Če ima delavec pravico do letnega dopusta ima tudi pravico do regresa za letni dopust.

ZDR-1 določa minimalno višino regresa za letni dopust, in sicer določa, da regres za letni dopust ne sme biti nižji od zakonsko določene minimalne plače. Če kolektivne pogodbe, ki zavezujejo delodajalca ali notranji pravilniki ali pogodba o zaposlitvi določajo višji znesek regresa za letni dopust, je delodajalec dolžan izplačati ta, višji znesek.

Rok za izplačilo regresa za letni dopust je najkasneje 1. julija tekočega leta oziroma najkasneje 1. novembra tekočega leta, če ima delodajalec likvidnostne težave in če to določa kolektivna pogodba dejavnosti. Če ti dve okoliščini nista prisotni, je obvezno izplačilo regresa za letni dopust najkasneje do 1. julija tekočega leta. Če delodajalec v tem roku ne izplača zakonsko določenega regresa pomeni da je v pravni zamudi in ima delavec od njega pravico zahtevati tudi izplačilo zamudnih obresti.

Delovni čas nima vpliva na pravico do letnega dopusta, lahko pa ima vpliv na pravico do regresa za letni dopust oziroma na njegovo višino. ZDR-1 določa, da ima delavec, ki dela krajši delovni čas, pravico do sorazmernega regresa za letni dopust, razen če dela krajši delavni čas na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju ali predpisov, ki urejajo starševsko varstvo. Če delavec dela krajši delovni čas od polnega zaradi koriščenja določene »socialne« pravice, ki mu pripada na podlagi »socialne« zakonodaje, ima vedno pravico do celotnega regresa za letni dopust. Kolektivne pogodbe ali notranji pravilniki delodajalca lahko pravico do regresa za letni dopust uredijo tudi ugodneje (npr. da delavcem vedno pripada celotni regres za letni dopust, tudi če delajo krajši delovni čas, ki ni posledica koriščenja določene »socialne« pravice).

Dne 25. 4. 2019 je Državni zbor Republike Slovenije v nujnem postopku sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2U). Glede na prenovljena pravila o obdavčitvi regresa za letni dopust, ki jih je prinesla novela ZDoh-2U, bo za regres za letni dopust prejet po 1. 1. 2019 veljal nov dohodninski režim. V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne všteva znesek regresa za letni dopust, če gre za regres za letni dopust, ki je določen kot pravica delavca iz delovnega razmerja v skladu z zakonom ali če gre za vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Pri izplačilu delodajalec upošteva zadnji objavljeni podatek Statističnega urada Republike Slovenije. Pri določanju pravice iz delovnega razmerja bodo delodajalci morali spoštovati pravila veljavnih zakonov (v osnovi torej veljavnega ZDR-1), pri čemer bo predvsem pomembno ali ima delavec pravico do sorazmernega regresa za letni dopust ali do celotnega. Če bi npr. delodajalec delavcu, ki mu pripada sorazmerni regres za letni dopust izplačal celotni regres za letni dopust, bi moral od »več« izplačanega dela regresa za letni dopust obračunati in plačati obvezne dajatve (tako akontacijo dohodnine kot prispevke za socialno varnost).

Sprememba ZDoh-2U določa tudi posebni režim za zniževanje davčne osnove v primerih, ko regres za letni dopust preseže 100 % povprečno plačo v Republiki Sloveniji. V teh primerih bo del regresa za letni dopust, ki preseže (torej le razlika) 100 % povprečne plače v Republiki Sloveniji obdavčen z dohodnino, davčna osnova pa se bo določila na način, da se obdavčljiv del dohodka zniža za plačane prispevke za socialno varnost, ki bremenijo delavca, vendar le za tiste prispevke, ki se nanašajo na dohodek, ki se všteva v davčno osnovo