Danes je 28.3.2024

Input:

Povračilo stroškov za prehrano med delom

4.3.2023, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 8 minut

5.4.1.3.1 Povračilo stroškov za prehrano med delom

Irena Kamenščak, univ. dipl. prav.

ZDR-1 določa, da ima delavec pravico do povračila stroškov za prehrano med delom. Višino povračila mora določati kolektivna pogodba oziroma če ta ne obstoji ali tega ne bi urejala, se to določi s podzakonskim aktom. Kakšen znesek povračila prehrane med delom pripada delavcu (kakšna je njegova delovno pravna pravica) mora torej delodajalec ugotoviti na podlagi delovno pravnih pravil, ki ga zavezujejo. Ko je ta pravica jasna, pa je potrebno preveriti še njeno dohodninsko obravnavo in obravnavo z vidika prispevkov za socialno varnost.

Povračilo prehrane med delom za namen dohodninske obravnave sodi med dohodke iz zaposlitve, ožje gledano med dohodke iz delovnega razmerja. To določa tretja točka 1. odstavka 37. člena ZDoh-2. To pomeni, da v osnovi za povračilo prehrane med delom veljajo pravila dohodnine, ki urejajo obdavčitev dohodkov iz delovnega razmerja. Vendar pa je v primeru povračila prehrane med delom potrebno upoštevati tudi pravilo tretje točke 1. odstavka 44. člena ZDoh-2, ki določa, da se to povračilo ne všteva v delavčevo davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če se izplača v višini in pod pogoji, ki jih določi vlada. To pa pomeni, da je za pravilno dohodninsko obravnavo povračila potrebno upoštevati tudi davčno Uredbo. Ta v 2. členu določa, da se povračilo stroškov za prehrano med delom ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, za vsak dan, ko je delojemalec na delu prisoten štiri ure ali