1.3.3.2 Pogosta vprašanja in odgovori o zimskem regresu
Strokovni avtorski kolektiv Odvetniške pisarne Bohl d.o.o.
1. Zimski regres – strokovno e-gradivo
Vse potrebne strokovne informacije o zimskem regresu so vam zdaj na voljo v strokovnem e-gradivu ZIMSKI REGRES IN IZPLAČILO POSLOVNE USPEŠNOSTI – pravna podlaga, najpogostejša vprašanja z odgovori in primeri iz prakse, ki si ga lahko naložite tukaj, kasneje pa tudi shranite in natisnete.
2. POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI O ZIMSKEM REGRESU
Kakšna je razlika med zimskim regresom, poslovno uspešnostjo in božičnico?
Za plačilo za poslovno uspešnost se v praksi uporabljata tudi izraza božičnica oziroma 13. plača. Zakonsko ni obvezno, pripada pa zaposlenim, za katere to določa njihova kolektivna pogodba ali pa jo je v internem aktu določil delodajalec (lahko pa je določena tudi v pogodbi o zaposlitvi). Prav tako zakonsko ni določena njena višina, velja pa, da je plačilo za poslovno uspešnost neobdavčeno do višine 100 % povprečne mesečne plače delavcev v Republiki Sloveniji.
Zimski regres pa bo predstavljal obvezno izplačilo, ki ga bo moral konec leta vsem zaposlenim delavcem izplačati delodajalec. Njegova višina bo zakonsko določena, posledično pa bo moral delodajalec delavcem izplačati zimski regres v višini najmanj polovice minimalne plače. Zimski regres do višine polovice minimalne plače ne bo obdavčen.
Kdo je prejemnik zimskega regresa in v kakšni višini?
Prejemnik zimskega regresa je delavec, in sicer v višini polovice minimalne plače. Zakon delavca posebej ne opredeljuje, zato je potrebno uporabiti splošno definicijo delavca iz 5. člena Zakona o delovnih razmerjih. Delavec ali delavka po ZDR-1 je tako vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
Kako je z zimskim regresom v primeru pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom?
Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do zimskega regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Navedeno ne velja za primere, ko delavec dela krajši delovni čas na podlagi 67.b člena ZDR-1, ki ureja krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo (t. i. ukrep 80/90/100) ter na podlagi 67. člena ZDR-1, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali drugimi predpisi, ki tako določajo. V teh primerih je delavec upravičen do zimskega regresa, kot da bi delal polni delovni čas.
Kako je z izplačilom zimskega regresa v primeru, če je delavec že zaključil razmerje s prejšnjim delodajalcem pred izplačilom zimskega regresa in se zaposlil pri drugem delodajalcu - ali mu mora nov delodajalec izplačati zimski regres v celoti ali pač je delavec prikrajšan zanj?
Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do sorazmernega dela zimskega regresa glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu.
Navedeno pomeni, da je vsak delodajalec dolžan plačati sorazmerni del zimskega regresa, delavec pa tako ne bo prikrajšan.
Kakšna so pravila za izplačilo zimskega regresa?
Delodajalec mora delavcem izplačati zimski regres v višini najmanj polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji, in sicer v denarni obliki. Delodajalec mora to storiti najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta. Rok za izplačilo zimskega regresa se tako začne šteti 1. decembra in zapade v plačilo 18. decembra oziroma prvi naslednji delovni dan, so pa predvidene tudi določene izjeme (če tako določa kolektivna pogodba v primeru nelikvidnosti, itd.).
Kakšna so dovoljena merila in kriteriji za izplačilo poslovne uspešnosti? Je zakonito, da bo delodajalec poslovno uspešnost/božičnico izplačal le delavcem, ki so na dan izplačila zaposleni pri njem?
Zakon ne opredeljuje konkretnih kriterijev in meril za izplačilo poslovne uspešnosti.
Merila in kriterije za izplačilo poslovne uspešnosti lahko določa že kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. V kolikor delodajalca ne zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti oziroma nima sklenjene podjetniške kolektivne pogodbe, mora za določitev meril in kriterijev sprejeti interni akt, ki se praviloma imenuje pravilnik o izplačilu poslovne uspešnosti. Izplačilo (tudi merila in kriteriji) bi sicer lahko bilo urejeno tudi v pogodbi o zaposlitvi, vendar takšna ureditev ne zadostuje za ugodnejšo davčno obravnavo.
Pomembno je, da so merila in kriteriji postavljeni in znani vnaprej. Prav tako je pomembno, da so povezani s poslovno uspešnostjo. Nadalje, morajo biti realni, objektivni in delavcev ne smejo nedopustno diskriminirati.
Ker pa je ureditev prepuščena avtonomnemu urejanju delodajalcev, je ta pogosto taka, da nagrajuje npr. prisotnost na delovnem mestu, pri tem pa izključuje tiste, ki zaradi svoje odsotnosti ne prispevajo k letnemu rezultatu podjetja. Sicer ni nedopustno, da se pri določitvi kriterijev za priznanje in višino plačila za poslovno uspešnost upošteva število dni prisotnosti na delu (kar je v praksi pogosto), vendar pa uporaba tega kriterija ne sme biti diskriminatorna, torej vezana na osebne okoliščine, kot so npr. invalidnost ali starševstvo.
Izplačilo poslovne uspešnosti namreč ne odraža delavčevega dejanskega prispevka delodajalcu v obliki opravljenega dela, ampak gre za plačilo, vezano na uspešnost poslovanja družbe kot celote.
Glede kriterija, da je delavec na dan izplačila zaposlen pri delodajalcu, menimo, da je tak kriterij lahko dopusten, saj je objektiven in ne ne diskriminira glede na delavčeve osebne okoliščine.
Imamo zaposleno za polovični delovni čas. Je invalid 3. stopnje. Ali pravilno razumemo, da ji pripada sorazmerni del, torej polovica zimskega regresa?
Pravilo sorazmernosti pri izplačilu zimskega regresa je urejeno v tretjem odstavku 2. člena ZPZR, ki določa, da (praviloma) ima delavec pravico do sorazmernega dela zimskega regresa glede…
