Danes je 24.9.2021

Input:

Pogodbe o prokuri

20.4.2018, , Vir: Verlag Dashöfer

5.4.2.3 Pogodbe o prokuri

Irena Kamenščak, univ. dipl. prav.

Pravila o prokuri ZGD-1 ureja v poglavju o zastopanju. Za pravilno dohodninsko obravnavo dohodkov, ki jih za opravljanje funkcije prokurista, na podlagi sklenjene civilne pogodbe o prokuri, dobi davčni zavezanec (torej ne v primeru, ko je oseba, ki ima z družbo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, hkrati imenovana tudi za njenega prokurista) je potrebno razumevanje gospodarsko pravnega statusa prokurista. ZGD-1 določa, da družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik). Zastopnik lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. Statutarna ali druga omejitev pa nima pravnega učinka proti tretjim osebam. Na podlagi ZGD-1 prokurist družbe šteje za zakonitega zastopnika družbe – ima pravico zastopati družbo. ZGD-1 pa prokurista ne določa kot poslovodni organ družbe (kot je npr. njen direktor). Na podlagi ZGD-1 tako prokurist nima pravice voditi družbe, sprejemati organizacijskih in vodstvenih odločitev …, ampak ima zgolj pravico da lahko veljavno zastopa družbo proti tretjim osebam. Prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen.

V praksi pa se pogosto pojavijo situacije, ko ima davčni zavezanec, ki je v sodnem registru vpisan kot prokurist družbe, širša pooblastila, kot jih za prokurista določa ZGD-1. Prokurist družbe npr. lahko na podlagi družbene pogodbe / akta o ustanovitvi ali (običajno) na podlagi sklenjene civilne pogodbe, dejansko opravlja tudi naloge, ki so vezane na vodenje družbe in so na podlagi ZGD-1 značilne za poslovodne organe.

Za dohodninsko