Danes je 17.10.2021

Input:

Plača, nadomestilo plače in druga plačila za opravljeno delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi

7.10.2021, , Vir: Verlag Dashöfer

5.4.1.1 Plača, nadomestilo plače in druga plačila za opravljeno delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi

Irena Kamenščak, univ. dipl. prav.

Plača in nadomestilo plače predstavljata tipična dohodka, vezana na sklenjeno (delovno pravno) pogodbo o zaposlitvi. Definicijo plače postavlja ZDR-1, ki določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače (ta del plače ima delavec običajno določen v pogodbi o zaposlitvi), dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače pa je lahko tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Pri pripravi obračuna plače delodajalec izhaja iz bruto plače delavca, ki je sestavljena (vsaj) iz osnovne plače, kot je določena v pogodbi zaposlitvi, in dodatka za delovno dobo. Če ima delodajalec določen tudi del plače iz naslova delovne uspešnosti, sestavni del bruto plače delavca predstavlja tudi ta del plače. Enako velja v primeru, ko delavec opravlja delo v posebnih pogojih dela, zaradi katerih je upravičen do določenih dodatkov. Tudi ti dodatki predstavljajo sestavni del njegove bruto plače. V tem prispevku se izraz bruto plača upošteva v smislu ZDR-1 in se ne spušča v posebnosti, ki jih določa Zakon o minimalni plači (opomba 1) (ZMinP) v povezavi z določitvijo minimalnega dohodka, ki ga delavec mora prejeti.

V obdobju epidemije COVID-19 so se začela pojavljajo tudi izplačila nagrad za zaposlene, ki se odločijo za cepljenje. Določeni delodajalci so v svojih internih aktih določili, da bodo promovirali cepljenje z namenom zagotovitve varnosti in zdravja pri delu tudi na način, da bodo zaposlenim, ki se odločijo za cepljenje, ponudili določeno denarno nagrado. Če se delodajalec odloči za takšno nagrado in gre za izplačilo v denarni obliki, za namen obračuna in plačila obveznih dajatev izplačilo predstavlja obdavčljiv dohodek delavca od katerega se plača akontacija dohodnine, hkrati pa se všteva tudi v osnovo za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost, od katere se obračunajo in plačajo vsi prispevki, po enakih pravilih kot pri ostalih delih plače.

O nadomestilu plače govorimo kadar delavec ne dela, vseeno pa ima pravico do plačila, kot če bi delal. Pravico do nadomestila plače ureja 137. člen ZDR-1, ki določa, da ima delavec pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Delodajalec je tako dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca. 137. člen ZDR-1 tudi določa, da če ZDR-1 ali drug zakon oziroma na njegovi podlagi izdan predpis ne določata drugače, pripada delavcu nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Če je delavec odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, najmanj 80 odstotkov plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. ZDR-1 tudi določa, da je delodajalec delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela.

Osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost predstavlja delavčeva bruto plača oziroma bruto nadomestilo plače, pod pogojem, da je hkrati spoštovana tudi minimalna osnova, kot jo določa ZPIZ-2 za delavce v delovnem razmerju. Za izplačila od 1. 1. 2021 do 28. 2. 2021, je znašala najnižja osnova za plačilo prispevkov 1.052,30 EUR (t. j. 60 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec, ki za leto 2019 znaša 1.753,84 EUR (opomba 2), za izplačila od 1. 3. 2021 dalje, pa se je najnižja osnova za plačilo prispevkov povišala, saj se je spremenil podatek o povprečni letni plači zaposlenih v RS, preračunani na mesec. V Uradnem listu Republike Slovenije št. 28/2021 z dne 26. 2. 2021 je bila namreč objavljena povprečna letna plača zaposlenih v RS za leto 2020 in ta je znašala 1.856,20 EUR, To pomeni, da znaša najnižja osnova za plačilo prispevkov od marca 2021 dalje 1.113, 72 EUR. Na tem mestu velja še opozorilo na posebno pravilo, ki ga je za obdobje od 1. 7. 2021 do 31. 12 2021 prinesel Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (t.i. PKP8 ali ZDUOP), ki določa da je najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače za plače in nadomestila plače, izplačane za mesece od julija do decembra 2021, minimalna plača (torej 1.024,24 EUR). Osnova za obračun in plačilo dohodnine (davčna osnova) pa se določi kot bruto plača oziroma bruto nadomestilo plače znižano za obvezne prispevke za socialno varnost, ki bremenijo delojemalca (torej za 22,1 % prispevke za socialno varnost).

42. člen ZDoh-2 določa posebna pravila za določanje davčne osnove (t. i. posebna