Danes je 17.10.2021

Input:

Plača, nadomestilo plače in druga plačila za opravljeno delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi

20.4.2018, , Vir: Verlag Dashöfer

5.4.1.1 Plača, nadomestilo plače in druga plačila za opravljeno delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi

Irena Kamenščak, univ. dipl. prav.

Plača in nadomestilo plače predstavljata tipična dohodka, vezan na sklenjeno (delovno pravno) pogodbo o zaposlitvi. Definicijo plače postavlja ZDR-1, ki določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače (ta del plače ima delavec običajno določen v pogodbi o zaposlitvi), dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače pa je lahko tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Pri pripravi obračuna plače delodajalec izhaja iz bruto plače delavca, ki je sestavljena (vsaj) iz osnovne plače, kot je določena v pogodbi zaposlitvi in dodatka za delovno dobo. Če ima delodajalec določen tudi del plače iz naslova delovne uspešnosti sestavni del bruto plače delavca predstavlja tudi ta del plače. Enako velja v primeru, ko delavec opravlja delo v posebnih pogojih dela, zaradi katerih je upravičen do določenih dodatkov. Tudi ti dodatki predstavljajo sestavni del njegove bruto plače.

O nadomestilu plače govorimo takrat, kadar delavec sicer ne dela, vseeno pa ima pravico do plačila, kot če bi delal. Pravico do nadomestila plače ureja 137. člen ZDR-1, ki določa, da ima delavec pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Delodajalec je tako dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca. 137. člen ZDR-1 tudi določa, da če ZDR-1 ali drug zakon oziroma na njegovi podlagi izdan predpis ne določata drugače, pripada delavcu nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Če je delavec odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, najmanj 80 odstotkov plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. ZDR-1 tudi določa, da je delodajalec delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela.

Osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost predstavlja delavčeva bruto plača (1) oziroma bruto nadomestilo plače. Osnovo za obračun in plačilo dohodnine (davčna osnova) pa se določi kot bruto plača oziroma bruto nadomestilo plače znižano za obvezne prispevke za socialno varnost, ki bremenijo delojemalca (torej za 22,1 % prispevke za socialno varnost).

42. člen ZDoh-2 določa posebna pravila za določanje davčne osnove (t. i. posebna davčna osnova) za točno določene primere oseb, in sicer:

  • v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja javnega uslužbenca in funkcionarja po zakonu, ki ureja razmerja plač v javnem sektorju, ki je napoten na delo v tujino, se vštevajo samo tisti dohodki oziroma deli dohodka iz delovnega razmerja, ki po vsebini in obsegu ustrezajo dohodkom iz delovnega razmerja, ki bi jih prejemal za enaka dela v Sloveniji,

  • v davčno osnovo od dohodka, ki ga zavezanec doseže v zvezi z opravljanjem dela na trgovski ladji dolge plovbe, ki pluje po odprtem morju, če je po pogodbi o zaposlitvi določeno, da je na ladjo vkrcan najmanj za dobo šest mesecev ali je zaradi take zaposlitve odsoten iz Slovenije vsaj šest mesecev v davčnem letu,