1.92 PKP5: ukrepi in obračun plače za gospodarstvo in javni sektor
Majda Gominšek, Svetovalna hiša Gominšek
V uradnem listu št. 152/2020 z dne 23. 10. 2020 je bil objavljen Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) ali PKP5 in prinaša spremembe in dopolnitve zakonov iz področja zdravstvene dejavnosti, zakona o zbirki podatkov s področja zdravstvena varstva, že prejšnjih intervencijskih zakonov, zakona o nalezljivih bolezni, zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih je ustanoviteljica država, zakona o zdravstvenemu varstvu in zavarovanju, zakona o sodiščih, zakona o visokem šolstvu, zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, zakona o dohodnini. Predvsem pa prinaša začasne ukrepe na področju trga dela tako za gospodarstvo in javni sektor.
UKREPI ZA GOSPODARSTVO
PKP5 prinaša naslednje ukrepe:
- Kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni (20.člen)
- Testiranja na SARS-COV-2, ki jih plača delodajalec, se ne bodo štela za boniteto (33. člen)
- Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva (57.- 67. Člen)
- Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo (68.- 78. Člen)
- Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka (88.- 92. Člen)
- Delno povrnjeni izgubljeni dohodek za samozaposlene in družbenike za čas trajanja karantene na domu ali nemožnosti in opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka (93.- 97. Člen)
- Možnost podaljšanja ukrepa skrajšanja delovnega časa (6. člen)
In kaj to pomeni?
- Kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni
Delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne delovne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Delavec o vsakokratni kratkotrajni odsotnost zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti, pri tem pa delavec v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.
Kaj pa v primeru, da je delavec dalj časa odsoten zaradi zdravstvenih težav?
Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. Šteje se, da je pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni izkoriščena tudi, kadar je koriščena manj kot tri zaporedne delovne dni.
Koliko znaša nadomestilo v primeru kratkotrajne odsotnosti z dela?
Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni se obračuna v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača delavcu zaradi bolezni v skladu z osmim odstavkom 137. člena ZDR-1, ki določa, da je višina nadomestila plače 80 % plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas (8. odst. 137. člena ZDR-1).
Delodajalec vloži v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa, to je najpozneje do 31. 3. 2021. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila Postopek vlaganja zahteve bo podrobneje določil ZZZS.
Ukrep velja do 31. decembra 2020.
- Testiranja na SARS-COV-2
Če delodajalec zaposlenega napoti na testiranje za Covid-19 in mu test plača, se to plačilo ne glede na 39. člen Zdoh-2 ne šteje za boniteto.
Ukrep bo veljal do 30. 6. 2021, z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev.
- Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva
Zakon v tem poglavju ureja dve vrsti povračil, nadomestil, in sicer:
Delavec, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, je upravičen do nadomestila plače. Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavca, ki mu je bila odrejena karantena.
V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
Višina nadomestila glede na situacijo je prikazana v naslednji tabeli:
