Danes je 20.4.2024

Input:

Obračun plač v praksi

24.4.2023, Vir: Verlag DashöferČas branja: 18 minut

Obračun plač v praksi

Spletna klepetalnica, 24. 4. 2023. Odgovarjala je Majda Gominšek (Svetovalna hiša Gominšek).

PDF lahko prenesete TUKAJ>>

 

V podjetju imamo dva delavca zaposlena za DČ, prvi bo zaposlen za NDČ s 1. 5., drugi pa s 1. 6., izplačilo regresa imamo predvideno do konca aprila. Ali jima lahko v aprilu izplačamo sorazmerni del regresa, v juniju pa še ostalo, oz. kako je najbolj pravilno?

V kolikor veste, da bo zaposlitev za nedoločen čas naprej, in to pred 1. 7., potem izplačajte cel regres, saj pogodbo o zaposlitvi lahko podpišete pred pričetkom, oziroma spremembo pogodbe iz določenega v nedoločen čas.

 

Delavec ima delno terensko in delno delo v pisarni. Približno 1/2 delovnega časa v pisarni in 1/2 delo na terenu. Tiste dneve, ko je na terenu, opravlja delo več kot 8 ur. Za delo na terenu uporablja službeno vozilo.

Za dneve v mesecu, ko delo opravlja v pisarni, se mu obračunava povračilo stroška prehrane v znesku 7,96 EUR / dan. Za dneve, ko je na terenu, pa se mu obračuna dnevnica – službena pot v domovini. Če je na terenu od 8 do 12 ur, se mu obračuna dnevnica v višini 13,88 EUR, medtem ko se povračilo stroška prehrane seveda ne, saj se povračilo stroškov prehrane na službeni poti izplača v obliki dnevnice.

Zanima me, ali je potrebno pri plači obračunati tudi nadurno delo, v kolikor dobi delavec obračunano dnevnico? V pogodbi o zaposlitvi ima namreč dogovorjeno fiksno bruto plačo.

Za dneve, ko dela na terenu in se vsak dan vrača, mu po Uredbi ni davčno priznana dnevnica, ampak lahko dobi samo malico zaradi neenakomernega delovnega časa in sicer 0,99 € po 8 urah, če dela 10 ur in več dnevno. Dnevnica in nadurno delo sta dve popolnoma ločeni zadevi. Dnevnica je namenjena povrnitvi stroškov prehrane, naduro delo pa je delo nad pogodbo o zaposlitvi.

Fiksna plača je samo za redno delo, torej ni odvisno od dejanskega števila delovnih dni, ne pa nadurnega dela.

Način obračuna plač imamo nastavljen: osnovna plača ur in potem dodatki in stimulacije.
Vendar opažamo, da ta način zaradi razlike med osnovno plačo in minimalno plačo podre smisel stimulacij (nagrajevanje zaposlenih in spodbuda zaposlenih pri delu).
Kakšne so vaše izkušnje, katero mero je najbolje ubrati? Povečati osnovo?

Lahko imate fiksni obračun ali dejanski, vendar se morate vi odločiti oziroma napisati v internem aktu.

Pri obračunu plač se nam pogosto dogaja da delavec v bolniškem staležu, ki ima osnovo obračunano na osnovi urne postavke za pretekle 3 mesece (v urni postavki so vse stimulacije,) kljub obračunu 80 %, dobi enako ali pa celo višje izplačilo kot za redno delo, kjer se mu mesečno stimulacije zaradi odsotnosti sorazmerno znižajo. Trenutni način obračuna je zelo destimulativen. Kako lahko to rešimo, poznate kakšno dobro prakso?

Nadomestilo lahko dobi samo enako delu ne pa višje, to je predpisano, tako da to morate imeti zapisano v internem aktu, da delavec nadomestilo ne more imeti višje, kot če bi delal.

Kaj se všteva v izračun 3-mesečnega povprečja plače za izračun nadomestila? Ali se poleg delovne uspešnosti všteva tudi poslovna uspešnost, ki se praviloma obračuna 1x letno? Kako se izračuna nadomestilo za dopust, če ga delavec koristi takoj, ko se vrne na delo po dolgotrajnem bolniškem staležu?

Poslovna uspešnost se v izračunu nadomestil vzame 1/12 za vsak mesec. Glede dopusta pa osnovna plača + dodatki za delovno dobo.

Kakšna je